Kibernetska varnost na Bližnjem vzhodu: Ključne grožnje in strateški odzivi

Nimate dovolj časa, da bi prebrali celoten članek? Poslušajte povzetek v 2 minutah.

Bližnji vzhod se hitro digitalno preoblikuje, zato se kritična infrastruktura, finančni in vladni sektor v regiji soočajo s kompleksnimi grožnjami kibernetske varnosti. Ker svetovni kibernetski kriminalci ciljajo na sredstva velike vrednosti, skupine, ki jih podpirajo države, pa krepijo napade, so stave visoke.

Organizacije na Bližnjem vzhodu, zlasti v sektorjih, ki so odvisni od operativne tehnologije (OT) in medsebojno povezanih digitalnih sistemov, morajo izvajati večplastne strategije za zaščito svojih interesov.

V tem članku obravnavamo področje kibernetske varnosti na Bližnjem vzhodu ter raziskujemo nove grožnje in praktične strategije za obrambo.

Razumevanje groženj kibernetske varnosti na Bližnjem vzhodu

1) Napredne trajne grožnje (APT) in napadi, ki jih sponzorira država

Predstavljajte si scenarij: dobro usklajen napad onemogoči ključni nacionalni sistem, kar vpliva na stabilnost vlade in zaupanje javnosti. Prav takšno tveganje predstavljajo napredne trajne grožnje (Advanced Persistent Threats - APT).

Skupine APT, ki jih pogosto podpirajo nacionalne države, kot so Očarljiva mačica in . OilRig so znani po dolgotrajnem in prikritem vdoru v omrežja, pri čemer se osredotočajo na vohunjenje, krajo podatkov ali celo sabotažo. Te skupine vse pogosteje ciljajo na bližnjevzhodne sektorje, ki so ključnega pomena za nacionalno varnost in gospodarsko stabilnost, kot sta vlada in energetika.

Bližnjevzhodne države, ki so pogosto vpete v geopolitična rivalstva, se znajdejo na muhi kibernetskih vohunskih kampanj. Napadi APT niso le teoretični, ampak se dogajajo že zdaj, pri čemer so nedavni incidenti prizadeli naftni in plinski sektor.

Za regionalne organizacije je grožnja vztrajna, odziv pa ne zahteva le reaktivne obrambe, temveč tudi predvidljive ukrepe za kibernetsko varnost, da bi ostali pred temi neusmiljenimi napadalci.

2) Zlonamerna programska oprema za izsiljevanje in brisanje podatkov

Ransomware, ki je nadloga za podjetja po vsem svetu, je našel plodna tla na Bližnjem vzhodu. Kibernetski kriminalci pogosto napadajo podjetja in ustanove v regiji ter za sprostitev šifriranih podatkov pogosto zahtevajo visoke odkupnine.

Predvsem države Bližnjega vzhoda s svojimi kritičnimi energetskimi sektorji predstavljajo zelo donosno tarčo za tolpe izsiljevalske programske opreme, kot je Clop in . BlackCat.

Zlonamerna programska oprema za brisanje podatkov pa predstavlja edinstveno grožnjo. V nasprotju z izsiljevalsko programsko opremo, ki podatke drži kot talce, zlonamerna programska oprema za brisanje podatkov trajno izbriše datoteke, zaradi česar podatkov ni mogoče obnoviti. Ta oblika napada se je nedavno pojavila v incidentu v iranskih jeklarnah, kjer je zlonamerna programska oprema za brisanje podatkov izbrisala ključne sistemske datoteke, ustavila proizvodnjo in povzročila obratovalni kaos.

Ti napadi ne povzročijo le izgube podatkov, temveč lahko zmotijo celotne dobavne verige, kar poudarja pomen močnih zmogljivosti za odzivanje na incidente in zanesljivih strategij varnostnega kopiranja podatkov.

3) Povezane grožnje v dobavnih verigah in tveganje tretjih oseb

V globaliziranem gospodarstvu nobena organizacija ne deluje izolirano. Številna podjetja so odvisna od prodajalcev in dobaviteljev, kar ustvarja zapletene dobavne verige, ki lahko v primeru ogrožanja izpostavijo večja omrežja kibernetskim grožnjam.

Napadi na dobavno verigo so še posebej zaskrbljujoči za bližnjevzhodna podjetja, ki delujejo v sektorjih, kot so telekomunikacije in infrastruktura, kjer lahko že ena sama kršitev v sistemu prodajalca napadalcem omogoči vstop v obsežnejša in medsebojno povezana omrežja.

Vzemimo na primer nedavni primer, ko je ponudnik telekomunikacijskih storitev v Zalivu utrpel veliko kršitev varnosti podatkov zaradi kompromitiranega prodajalca. Ti incidenti poudarjajo potrebo po upravljanju tveganj v dobavni verigi, ki zagotavlja, da partnerji tretjih oseb izpolnjujejo standarde kibernetske varnosti.

4) Ranljivosti interneta stvari in operativne tehnologije (OT)

Pametna mesta, razvejana infrastruktura in omrežja interneta stvari postajajo značilnost sodobnih bližnjevzhodnih mest. Ti dosežki povečujejo učinkovitost in inovativnost, hkrati pa prinašajo tudi edinstvene ranljivosti. Sistemi operativne tehnologije (OT), ki upravljajo kritično infrastrukturo, kot sta oskrba z vodo in promet, so postali glavna tarča kibernetskih kriminalcev.

Napad na mestno infrastrukturo OT lahko povzroči motnje pri izvajanju bistvenih storitev, ogrozi javno varnost in spodkoplje zaupanje javnosti. Leta 2022 je bilo na primer več incidentov usmerjenih proti sistemom OT v energetskem sektorju regije, kar je povzročilo prekinitve storitev in finančne izgube.

Ker mesta še naprej vključujejo tehnologijo interneta stvari, mora biti zaščita teh sistemov prednostna naloga, zato je treba sprejeti okvire, kot so ISA/IEC 62443 za kibernetsko varnost OT je bistvenega pomena za odpornost.

Kljub tehnološkemu napredku je socialni inženiring še vedno eno najmočnejših orodij v hekerjevem arzenalu. Na Bližnjem vzhodu so sheme ribarjenja zelo razširjene, pogosto pa so namenjene visokemu osebju v financah, vladi in kritičnih panogah. Socialni inženiring izkorišča človeško ranljivost in zaposlene prevara, da jim omogočijo dostop do občutljivih informacij ali sistemov.

Ena od nedavnih kampanj je vključevala zelo ciljno usmerjeno prevaro e-pošte, namenjeno finančnim direktorjem v ZAE, ki je povzročila veliko finančno škodo in škodo ugledu. To poudarja potrebo po stalnem izobraževanju zaposlenih, pri čemer je treba poudariti, da sta budnost in ozaveščenost ključni obrambi pred napadi s socialnim inženiringom.

Proaktivni strateški odzivi za večjo kibernetsko varnost

Bližnjevzhodne organizacije morajo za obrambo pred temi grožnjami uporabiti proaktivne, večplastne pristope.

Tu so ključne strategije, ki obravnavajo posebne potrebe kibernetske varnosti v regiji.

1) Izvajanje arhitekture brez zaupanja

Dnevov, ko se je domnevalo, da je območje varno, je konec. Zaradi sodobnih groženj je ničelno zaupanje postalo temeljni kamen učinkovite kibernetske varnosti. Ničelno zaupanje predpostavlja, da je vsak uporabnik in naprava v omrežju potencialna grožnja, kar zahteva preverjanje na vsakem koraku.

Ključni elementi ničelnega zaupanja vključujejo:

Mikrosegmentacija: Izoliranje segmentov omrežja za omejitev gibanja v primeru kršitve.
Preverjanje pristnosti z več dejavniki (MFA): Krepitev dostopnih točk z večplastnim preverjanjem.
Dostop z najmanjšimi pravicami: Uporabnikom omogočite le dostop, ki ga nujno potrebujejo, in zmanjšajte tveganje.

Organizacije na Bližnjem vzhodu, zlasti v sektorjih, ki upravljajo občutljive podatke, bi morale dati prednost načelu ničelnega zaupanja kot temeljni spremembi varnostne strategije.

2) Uporaba umetne inteligence za odkrivanje in odzivanje na grožnje

Umetna inteligenca (UI) z analiziranjem obsežnih podatkovnih tokov in prepoznavanjem vzorcev, ki kažejo na morebitne grožnje, korenito spreminja odkrivanje groženj. Sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, lahko samostojno odkrivajo nepravilnosti in se nanje odzivajo, kar zmanjšuje odvisnost od človeškega posredovanja.

Na Bližnjem vzhodu v energetskem in finančnem sektorju že uporabljajo varnostne rešitve z umetno inteligenco, ki pomagajo odkrivati in odpravljati grožnje v realnem času. S kombinacijo umetne inteligence lahko organizacije ne le izboljšajo odkrivanje groženj, temveč tudi skrajšajo odzivni čas na incidente, kar je ključnega pomena v okolju z visokimi tveganji.

3) Okrepljena skladnost s predpisi in standardi kibernetske varnosti

Vlade na Bližnjem vzhodu, zlasti v ZAE in Savdski Arabiji, so uvedle stroge predpise o kibernetski varnosti. Organizacije morajo te standarde upoštevati ne le zato, da se izognejo kaznim, temveč tudi zato, da se uskladijo z regionalnimi cilji kibernetske varnosti.

Za podjetja, ki se spopadajo s skladnostjo in strateškimi spremembami na področju kibernetske varnosti, CE Interim ponuja neprecenljivo strokovno znanje o začasnem upravljanju.

CE Interim z izkušeno mrežo globalnih talentov podpira bližnjevzhodna podjetja pri doseganju skladnosti in krepitvi odpornosti na kibernetsko varnost ter zagotavlja, da izpolnjujejo regionalne standarde in krepijo svojo varnostno držo.

4) Premostitev vrzeli v znanju in spretnostih na področju kibernetske varnosti

Pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov za kibernetsko varnost predstavlja velik izziv. Da bi se s tem spopadle, morajo organizacije vlagati v izpopolnjevanje svojih ekip in privabljanje talentov. Sodelovanje z univerzami, programi certificiranja in pobude za razvoj talentov so bistvenega pomena za zapolnitev te vrzeli.

Nekatere organizacije za dopolnitev svojih zmogljivosti kibernetske varnosti uporabljajo tudi upravljane varnostne storitve (MSS), ki zagotavljajo strokovno znanje, ne da bi potrebovale lastne vire.

5) Uporaba upravljanih varnostnih storitev (MSS) in kibernetskega zavarovanja

Upravljane varnostne storitve (MSS) so učinkovita rešitev za stalno spremljanje varnosti in odzivanje na incidente. Številna podjetja na Bližnjem vzhodu sprejemajo MSS kot razširljivo rešitev, ki zagotavlja strokovno znanje o varnosti na visoki ravni brez obsežnih lastnih ekip.

Poleg tega je vse bolj priljubljeno kibernetsko zavarovanje, ki ponuja finančno zaščito pred izgubami zaradi vdorov ali napadov z izsiljevalsko programsko opremo. Ta pristop sicer ni preventiven, vendar zagotavlja ključno finančno podporo po kršitvi in zagotavlja neprekinjeno poslovanje.

Strategije kibernetske varnosti za posamezne sektorje

1) Vlada in obramba

Za vladni in obrambni sektor sta varnost podatkov in neprekinjeno delovanje najpomembnejša. Izvajanje zanesljivega, večplastnega šifriranja, rednih revizij in javno-zasebnih partnerstev krepi obrambo pred napadi, ki jih sponzorira država.

2) Energija in infrastruktura

Energija je hrbtenica gospodarstev Bližnjega vzhoda in zahteva strogo varnost. Sprejemanje standardov, specifičnih za OT, kot so ISA/IEC 62443 pomaga zaščititi infrastrukturo pred kibernetskimi grožnjami, izvajanje redundantnih sistemov in spremljanje v realnem času pa zagotavljata odpornost ob morebitnih motnjah.

3) Finančne storitve

Banke in finančne institucije so donosna tarča kibernetskih kriminalcev. Te organizacije potrebujejo zanesljivo šifriranje, spremljanje transakcij v realnem času in močno osredotočenost na zaščito podatkov, da bi izpolnile regulativne standarde in zaščitile premoženje strank.

Prihodnji trendi kibernetske varnosti na Bližnjem vzhodu

Kibernetsko varnost v regiji bodo oblikovali novi trendi:

a) Kvantno računalništvo: Ker lahko kvantno računalništvo razbije tradicionalno šifriranje, bodo morale organizacije sprejeti kvantno varne kriptografske metode.

b) Regionalne koalicije za kibernetsko varnost: Za okrepitev obrambe pred skupnimi grožnjami naj bi države Bližnjega vzhoda sodelovale, si izmenjevale vire in obveščevalne podatke za zaščito pred kibernetskimi nasprotniki.

Za organizacije, ki se soočajo s temi prihodnjimi izzivi, CE Interim zagotavlja specializirane začasne rešitve, ki podjetjem pomagajo obvladovati spreminjajoče se potrebe po kibernetski varnosti.

CE Interim s ponudbo prilagojenih smernic in takojšnjim zapolnjevanjem vlog na področju kibernetske varnosti zagotavlja, da se lahko podjetja učinkovito odzovejo na trenutne in nastajajoče grožnje.

Zaključek

Kibernetska varnost na Bližnjem vzhodu je zahtevna in kompleksna ter zahteva proaktiven in odporen pristop. Z razumevanjem groženj - bodisi s strani APT, izsiljevalske programske opreme ali ranljivosti OT - in izvajanjem strateških obrambnih ukrepov, kot so ničelno zaupanje, umetna inteligenca in stroga skladnost, lahko organizacije zaščitijo svoje delovanje.

V tem okolju, kjer kibernetske grožnje in digitalna preobrazba hodijo z roko v roki, je za zaščito digitalne prihodnosti regije bistvenega pomena biti korak pred drugimi.