Največje napake pri kriznem upravljanju: Pogoste napake in kako se jim izogniti

Napake pri kriznem upravljanju

V današnjih težkih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujejo recesija, stečaji in insolventnost, je lahko sposobnost učinkovitega obvladovanja kriz razlika med preživetjem podjetja in njegovim propadom. Čeprav nobena organizacija ni imuna na krize, lahko napake pri kriznem upravljanju te razmere še poslabšajo in povzročijo hude posledice. Ne glede na to, ali gre za polom v odnosih z javnostmi, odpoklic izdelka, izgubo ključne stranke ali trga ali kršitev kibernetske varnosti, to, kako bo organizacija obvladovala krizo, bo določilo njeno prihodnost. 

Ta članek obravnava najpogostejše napake kriznega upravljanja, ki se jim je treba izogniti, in ponuja uporabne informacije o tem, kako krmariti v nemirnih časih.

Kaj je krizno upravljanje?

Opredelitev

Krizno upravljanje se nanaša na strategije, procese in ukrepe, ki jih organizacije izvajajo za obvladovanje nepričakovanih, motečih dogodkov, ki bi lahko škodovali organizaciji ali njenim deležnikom. Ti dogodki lahko segajo od naravnih nesreč do korporativnih škandalov, pri čemer vsak zahteva prilagojen pristop za zmanjšanje škode in ponovno vzpostavitev normalnega stanja.

Pomembnost

Učinkovito krizno upravljanje je ključnega pomena za ohranjanje ugleda organizacije, njenega finančnega zdravja in zaupanja deležnikov. En sam napačen korak, zlasti napake pri kriznem upravljanju v vodstvu ali napačni koraki pri odzivanju na krize v podjetju, lahko povzročijo dolgotrajno škodo. Zato je ključnega pomena, da razumemo in odpravimo te morebitne pasti, preden se stopnjujejo.

Najpogostejše napake kriznega upravljanja, ki se jim je treba izogniti

Pomanjkanje pripravljenosti

Eden najpomembnejših napake pri kriznem upravljanju je nepripravljenost. Organizacije, ki ne pripravijo celovitih načrtov kriznega upravljanja, so izpostavljene večjemu tveganju, da se kriza zaradi zmede in zapoznelih odzivov stopnjuje.

Primer: Leta 2017 je pomanjkanje pripravljenosti velike letalske družbe privedlo do katastrofe na področju odnosov z javnostmi, ko je bil potnik nasilno odstranjen s prenapolnjenega leta. Ta incident je poudaril, kako pomembno je imeti jasen in učinkovit načrt kriznega upravljanja.

Slaba komunikacija

Komunikacijske motnje so med pogoste napake pri kriznem upravljanju ki lahko krizo še poslabšajo. Če je komunikacija nejasna, nedosledna ali je sploh ni, lahko to privede do napačnih informacij, panike in izgube zaupanja med zainteresiranimi stranmi.

Primer: Med odpoklicem izdelka svetovno živilsko podjetje ni učinkovito komuniciralo s svojimi strankami, kar je povzročilo splošno zmedo in znatno izgubo zvestobe blagovni znamki.

Neupoštevanje potreb zainteresiranih strani

Druga ključna napaka je spregledovanje skrbi in potreb zainteresiranih strani. Zainteresirane strani, vključno z zaposlenimi, strankami in vlagatelji, potrebujejo pravočasno in pregledno komunikacijo, da ohranijo svoje zaupanje in podporo.

Primer: Vodilno tehnološko podjetje je utrpelo kršitev varnosti podatkov, vendar je svoje stranke obvestilo z zamudo. To napaka pri kriznem upravljanju je privedlo do nezadovoljstva strank in pravnih izzivov, kar kaže na pomen takojšnjega reševanja težav zainteresiranih strani.

Zakasnelo odzivanje

Pri kriznem upravljanju je čas bistvenega pomena. Prepozen odziv lahko poslabša krizo, ki jo je težje obvladati, in povzroči večjo škodo.

Primer: Znano živilsko podjetje je odkrilo kontaminacijo v svojih izdelkih, vendar je predolgo čakalo z odpoklicem. Zamuda je povzročila resne zdravstvene težave potrošnikov in nepopravljivo škodo ugledu podjetja.

Neustrezno vodenje

Napake pri vodenju v kriznih razmerah ima lahko daljnosežne posledice. Šibko ali neodločno vodenje med krizo lahko privede do slabega odločanja in neučinkovitega odziva, kar krizo še poslabša.

Primer: Med finančno krizo glavni izvršni direktor velike banke ni priznal resnosti razmer, kar je povzročilo izgubo zaupanja vlagateljev in močan padec cen delnic.

Lekcije iz neuspešnega kriznega upravljanja

Študija primera 1: Razlitje nafte BP

Spletna stran Razlitje nafte BP iz leta 2010 ostaja eden najbolj zloglasnih resnični primeri napak pri kriznem upravljanju. Zaradi počasnega odziva podjetja in slabe komunikacije se je nesreča še poslabšala, kar je povzročilo veliko okoljsko škodo.

Analiza:
Prvi poskusi družbe BP, da bi zmanjšala resnost razlitja, in zapozneli odzivi pri zajezitvi uhajanja so bili pomembni. napake pri kriznem upravljanju. Pomanjkanje preglednega komuniciranja je še dodatno zmanjšalo zaupanje javnosti, kar kaže na pomen hitrega in poštenega odziva v kriznih razmerah.

Študija primera 2: Škandal s Volkswagnovimi emisijami

Leta 2015 se je Volkswagen znašel v veliki krizi, ko je bilo razkrito, da je podjetje goljufalo pri testih emisij. Ta škandal je močno škodil ugledu podjetja Volkswagen in povzročil visoke finančne kazni.

Analiza:
Volkswagnovo nepriznavanje nepravilnosti in poskusi prikrivanja problema so bili pomembni. napake pri kriznem upravljanju. Ta primer poudarja pomen poštenosti in odgovornosti pri kriznem upravljanju.

Glavni razlogi za neuspeh načrtov kriznega upravljanja

Nepopolna ocena tveganja

Pogost razlog, zakaj Načrti za krizno upravljanje ne uspejo. je neizvedba celovite ocene tveganja. Organizacije pogosto spregledajo morebitna tveganja in se osredotočajo le na najbolj očitne grožnje, zaradi česar so izpostavljene nepredvidenim krizam.

Pomanjkanje rednih posodobitev

Načrti kriznega upravljanja, ki se ne posodabljajo redno, lahko postanejo zastareli in neučinkoviti. Z razvojem poslovnega okolja se pojavljajo nova tveganja, zato je ključnega pomena, da so krizni načrti aktualni in ustrezni.

Prepoznavanje usposabljanja zaposlenih

Še tako dobro pripravljen načrt kriznega upravljanja lahko spodleti, če zaposleni niso ustrezno usposobljeni. Redno usposabljanje zagotavlja, da vsak pozna svojo vlogo v krizi in se lahko učinkovito odzove.

Organizacije, kot so CE Interim poudarjajo pomen usposabljanja zaposlenih in proaktivnega kriznega upravljanja kot del svojih storitev začasnega upravljanja, saj podjetjem pomagajo učinkovito prebroditi krize.

Najboljše prakse za učinkovito krizno upravljanje

Proaktivno načrtovanje

Proaktivno načrtovanje je bistvenega pomena za učinkovito krizno upravljanje. Zato redno izvajajte ocene tveganja, pripravite celovite načrte kriznega upravljanja in poskrbite, da jih boste redno posodabljali.

Močno vodstvo

Močno vodstvo je v krizi ključnega pomena. Vodje morajo biti odločni, pregledni in sposobni voditi svojo organizacijo skozi težke čase ter hkrati ohranjati zaupanje deležnikov.

CE Interim zagotavlja izkušeno vodenje v kriznih razmerah in organizacijam nudi strokovno znanje, potrebno za učinkovito obvladovanje zapletenih razmer.

Stalno izboljševanje

Krizno upravljanje je stalen proces. Organizacije morajo nenehno izboljševati svoje strategije z učenjem iz preteklih izkušenj, rednimi vajami in posodabljanjem načrtov glede na nova tveganja.

Primeri uspešnega kriznega upravljanja v resničnem svetu

Študija primera 1: Kriza družbe Johnson & Johnson Tylenol

Leta 1982 se je podjetje Johnson & Johnson soočilo z veliko krizo, ko je več ljudi umrlo po zaužitju kapsul Tylenol, v katerih je bil cianid. Strokovnjaki menijo, da je bil hiter in pregleden odziv podjetja šolski primer uspešnega kriznega upravljanja.

Primer:
Družba Johnson & Johnson je takoj objavila odpoklic po vsej državi, tesno sodelovala z organi in odprto komunicirala z javnostjo. Njihovi ukrepi niso le ublažili krize, temveč so tudi okrepili ugled podjetja.

Študija primera 2: Goljufija z brizgalko Pepsi

Leta 1993 se je Pepsi znašel v krizi, ko so se pojavila poročila, da so v pločevinkah dietnega pepsija našli injekcijske igle. Hitra in učinkovita komunikacijska strategija podjetja je pomagala preprečiti, da bi razmere ušle izpod nadzora.

Primer:
Pepsi je sodeloval z agencijo FDA, začel obsežno preiskavo in s pomočjo medijev pokazal, kako nemogoče je, da bi bile brizge vstavljene med proizvodnjo. Kriza je bila rešena brez večje škode za blagovno znamko.

Zaključek

Krizno upravljanje je ključni vidik organizacijske strategije. Izogibanje napake pri kriznem upravljanju in učenje iz preteklih neuspehov sta bistvenega pomena za učinkovito obvladovanje kriz. S proaktivnim delovanjem, močnim vodenjem in nenehnim izboljševanjem načrtov kriznega upravljanja lahko organizacije premagajo krize in iz njih izidejo močnejše.Za organizacije, ki iščejo strokovno vodenje pri obvladovanju kriz, CE Interim ponuja celovite storitve začasnega upravljanja, ki podjetjem pomagajo strokovno in samozavestno prebroditi težke čase.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

sl_SISlovenščina